Sporazumevanje je izmenjavanje besedil med ljudmi in obsega sporočanje in sprejemanje besedil. Sporočevalec je oseba, ki tvori-sporoča neko besedilo, prejemnik pa je oseba, ki to besedilo sprejme. Sporočevalca lahko poimenujemo tudi govorec ali pisec in prejemnika poslušalec ali bralec. Sporazumevanje je lahko enosmerno ali dvosmerno glede na to če se prejemnik besedila odzove ali ne. Sporočanje je zavestno dejanje sporočevalca, ki tvori besedila – govori ali piše.
Na sporočanje vplivajo tudi dejavniki sporočanja, to so: okoliščine, namen, tema, jezik, prenosnik in besedilo. Ko sporočamo upoštevamo tudi kraj in čas sporočanja, torej pazimo na okoliščine. Sporočevalec sporoča z natanko določenim namenom, ki je lahko izražen posredno ali neposredno. Tema je to o čemer govorimo, vsebina pa to kar o tem povemo. Besedila sicer tvorimo z besednim jezikom, ki pa ga dostikrat dopolnjujejo prvine nebesednega jezika. Glede na prenos je lahko prenosnik zvok ali svetloba, torej slušni ali vidni prenosnik.
Tvorjenje besedila obsega tri korake, iznajdba, urejanje in ubesediljenje. Če želimo pri sporočanju biti uspešni moramo poznati temo o kateri sporočamo in sporočati samo resnične podatke. Upoštevati je potrebno tudi čas in kraj sporočanja in izbrati ustrezno temo. Pazimo na to, da smo kratki in jedrnati, ter pri navajanju podatkov čim natančnejši.