Kaj je jezik? Z jezikom ubesedujemo predmetnost okoli sebe, v jeziku razmišljamo, čustvujemo, načrtujemo, … z jezikom navezujemo in ohranjamo stike z drugimi ljudmi. Jezik je tisti s katerim sporočamo drugim svojo vednost o čem ali razodevamo sebe. Jezik je sredstvo s katerim lahko tvorimo besedila in sprejemamo besedila drugih. Jezik je temeljno sredstvo sporazumevanja, večinoma gre za besedni jezik uporabljamo pa tudi prvine nebesednega jezika kot so hitrost govorjenja, glasnost govorjenja, kretnje, mimika obraza, …
Za človeka je temeljno sredstvo sporazumevanja besedni jezik, ki ima temeljno enoto, besedo. Ker pa se ne sporazumevamo samo z različnimi besedami, moramo paziti tudi na pravila za skladanje oziroma pravila za povezovanje besed v višje enote, ter pravila za čutno zaznavno oblikovanje besed in višjih enot. Besedni jezik je torej dogovorjen sestav besednih znamenj in pravil. Besedni jezik tvorimo s pomočjo besed in pravil, besede lahko najdemo v slovarju, pravila pa se delijo na tista za skladanje besed v višje enote (slovnica) in pravila za čutno zaznavno oblikovanje besed in višjih enot (pravorečje in pravopis).
Beseda je dogovorjeno znamenje iz glasov in črk s katerim kaj poimenujemo, vsaka beseda torej nekaj pomeni. Večina besed nima samo enega pomena, torej lahko z določenimi besedami poimenujemo več različnih stvari. Za vsako besedo lahko najdemo tudi sopomenke (sinonime), ki imajo enak ali podoben pomen.
Besede imajo določeno tudi slogovno vrednost, delimo jih na slogovno zaznamovane in slogovno nezaznamovane. Slogovno nezaznamovane besede so tiste, ki jih lahko uporabljamo v vseh okoliščinah in ne razkrivajo sporočevalca, slogovno zaznamovanje besede pa razkrivajo sporočevalca zato jih ne moremo uporabiti v na primer uradnih besedilih.
Vsaka beseda ima točno določene podatke o svoji slovnični obliki, na primer beseda knjiga je samostalnik, ki je ženskega spola in je v ednini. Besede danega jezika so popisane v slovarjih, ki jih delimo na enojezične in večjezične.
Slovnična pravilna nas učijo kako tvoriti pravilne besedne zveze, povedi in besedila. Pravorečna pravila pa zajemajo izgovarjanje glasov, ki se nahajajo v različnih položajih v besedi, pravila za naglaševanje besede in pravila o glasnosti, hitrosti in višini govorjenja. Pravopisna pravila zajemajo zapisovanje glasov s črkami, rabo velikih in malih črk, rabo ločil, pravila za deljenje besed in o pisanju prevzetih besed.
Besedni jezik, ki ga govori večina prebivalcev republike Slovenije je slovenski jezik oziroma slovenščina. Za vse rojene v Republiki Sloveniji je slovenščina materni jeziki, za druge, ki živijo v Sloveniji je slovenščina drugi jezik in za vse ostale tuji jezik. Slovenščina je tudi državnik jezik in uradni jezik Republike Slovenije.
Socialne zvrsti jezika so prostorsko in družbeno prilagojene različice jezika. Knjižni jezik je osnovna različica jezika, ki se deli na zborni jezik in knjižni pogovorni jezik. Zborni jezik je najstrožja različica jezika, ki ga lahko uporabljamo v uradnih besedilih, javnih nastopih, … in ne vsebuje slogovno zaznamovanih besed. Knjižni pogovorni jezik je sproščena različica knjižnega jezika in ga lahko uporabljamo v ne vnaprej pripravljenih pogovorih. Neknjižne jezikovne zvrsti se delijo na prostorske, narečja, pokrajinske pogovorne jezike, sleng, žargon in argo. Prostorske zvrsti jezika so tiste, ki jih govorijo v manjših zemljepisnih območjih – narečja (Štajerska, Dolenjska, …), sem pa sodijo tudi pokrajinski pogovorni jeziki, ki jih govorijo v večjih zemljepisnih enotah. Sleng, žargon in argo pa so jezikovne različice, ki jih govorijo ljudje v skupinah in so nastale zaradi podobnih interesov ljudi, ki se združujejo.
Slovenščina se je razvila iz slovanskih jezikov, ki izhajajo iz satemske skupine. V satemski in kentumski skupini pa so jeziki, ki so nastali iz praindoevropščine. V Brežinskih spomenikih so glasovne posebnosti praslovanščine iz 10. stoletja. Omeniti pa moramo tudi Konstantina (Ciril) in Metoda, ki sta oblikovala staro cerkveno slovenščino v 9. stoletju, njuni zapisi so bili v stari slovanski pisavi - glagolici.