Valentinovo se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen - največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto tudi anonimnih) in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni.
Danes je praznik najbolj povezan z medsebojno izmenjavo valentinčkov - ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Po nekaterih ocenah jih ljudje vsako leto pošljejo milijardo, s čimer se praznik uvršča na drugo mesto; zaostaja le še za božičem. Zveza tudi ocenjuje, da 85 odstotkov vseh valentinčkov kupijo ženske.
V zahodnem svetu se na Valentinovo poleg voščilnic podarja tudi vrsta drugih daril. Običajno moški na Valentinovo obdarujejo ženske. Darila navadno vključujejo vrtnice in čokolado. Podarja se tudi nakit.
V marsikateri osnovni šoli se od učencev zahteva, da za Valentinovo podarijo voščilnico ali darilce vsakomur v razredu. Pri tem pogosto zapišejo, kaj cenijo drug pri drugem. Čeprav se ta navada včasih kritizira kot nepotrebna ali neprimerna, ponekod obstaja že desetletja.
God svetega Valentina se pri nas že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički. V Beli krajini pravijo, da se z Valentinovim začne prvi spomladanski dan.
V severovzhodni Sloveniji gospodinje na Valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke. Splošno pa je med Slovenci Valentinovo najbolj priljubljeno na Primorskem. V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev.
Mogoče vam za Valentinovo pridejo prav tudi verzi za Valentinovo.